Donald Trump je s ponovno izvolitvijo na položaj predsednika Združenih držav Amerike dokazal, da njegova politična podpora ostaja trdna kljub številnim pravosodnim postopkom, dvema postopkoma ustavne obtožbe in 34 obsodbam za kazniva dejanja. Svojo vrnitev v Belo hišo je zaznamoval s simboličnimi gestami, med drugim je zunaj Ovalne pisarne razstavil svojo fotografijo iz policijske evidence, kar odraža spremembo v dojemanju političnih škandalov v sodobni ameriški družbi. Raziskave kažejo, da v polariziranem političnem okolju škodljive afere hitreje zbledijo in redkeje končajo kariere javnih osebnosti, kot se je to dogajalo pred desetletji. Ob tem je novi vodja senatne večine John Thune uspel vzpostaviti deloven odnos s predsednikom Trumpom, s čimer je utišal dvome o zmožnosti sodelovanja med tradicionalnim krilom republikanske stranke in Trumpovim načinom vladanja. Thune se je prilagodil predsednikovemu slogu vodenja, kar nakazuje na visoko stopnjo poenotenja znotraj stranke. Pojav, ko politiki kljub obtožbam o korupciji ali spolnim škandalom ohranjajo svojo bazo ali se ponovno potegujejo za visoke položaje, postaja vse pogostejši, kar potrjujejo tudi primeri iz New Yorka in New Jerseyja.

Izvršni direktor družbe Nvidia Jensen Huang je na sejmu potrošniške elektronike (CES 2026) v Las Vegasu naznanil, da je nova generacija čipov za umetno inteligenco z imenom Vera Rubin že v polni proizvodnji. Nova platforma obljublja do petkrat večjo zmogljivost pri poganjanju klepetalnikov in drugih aplikacij umetne inteligence v primerjavi s predhodno serijo Blackwell. Rubin vključuje napredno tehnologijo pomnilnika, ki je posebej zasnovana za zmanjšanje zakasnitev pri obdelavi dolgih besedil in sočasni uporabi milijonov uporabnikov. Poleg nove strojne opreme je Nvidia potrdila prevzem zagonskega podjetja Groq, ki se osredotoča na hitro sklepanje v okviru umetne inteligence, s čimer bo podjetje še dodatno utrdilo svojo prevladujočo vlogo na trgu. Hkrati je svojo vizijo prihodnosti predstavila tudi Lisa Su, izvršna direktorica podjetja AMD, ki je razkrila novo linijo čipov za poslovne uporabnike. Ti čipi podjetjem omogočajo vzpostavitev lastnih podatkovnih centrov, s čimer lahko ključne podatke ohranijo znotraj svojih prostorov namesto v oblaku. Su je poudarila ambiciozen cilj, da bi do leta 2027 zmogljivost njihovih sistemov povečali za tisočkrat. Konkurenca med tehnološkima gigantoma se tako stopnjuje v smeri zagotavljanja večje energetske učinkovitosti in hitrosti obdelave podatkov, kar bo neposredno vplivalo na razvoj svetovne digitalne infrastrukture in dostopnost naprednih storitev umetne inteligence za širšo javnost.

Azijske delnice in ameriške terminske pogodbe so v torek pridobile na vrednosti, potem ko so se delnice na Wall Streetu zaključile z rastjo. Tokijski Nikkei 225 je dosegel rekordno vrednost. Cene nafte so se znižale po ponedeljkovem skoku, ki je sledil zajetju venezuelskega predsednika s strani ameriških sil.

Po Združenih državah Amerike so se lokalni prebivalci uprli gradnji podatkovnih centrov velikih tehnoloških podjetij. Korejski proizvajalci baterij so v letu 2026 stavili na sisteme za shranjevanje energije (ESS), umetno inteligenco in zmanjševanje stroškov, da bi si opomogli po težavah. Jim Cramer je napovedal, da bodo fizične in finančne omejitve ustavile porabo tehnoloških velikanov na področju umetne inteligence.

Delnice TSMC so dosegle novo rekordno vrednost 1670 tajvanskih dolarjev, kar je posledica rasti indeksa Philadelphia Semiconductor Index in optimizma glede umetne inteligence. Najmanj osem analitikov je zvišalo ciljne cene delnic TSMC. Kljub temu pa so se cene več kot 70 % posameznih delnic znižale. Tajvanski borzni indeks je presegel mejo 30.000 točk, pri čemer je k temu največ prispeval TSMC. Specializirane kemikalije so zaradi rasti TSMC prav tako pridobile na vrednosti.

Zajetje Nicolása Madura je postalo osrednja tema v republikanski primarni kampanji v Kentuckyju. Ameriški uradniki so izrazili željo po izkoriščanju vojaškega posredovanja v Caracasu. Novi začasni predsednik Venezuele poziva k sodelovanju, medtem ko Trump zahteva popoln dostop. Trump je zagrozil tudi s posredovanjem proti Kolumbiji zaradi trgovine s kokainom.

Ameriško gospodarstvo v letu 2025 je bilo zaznamovano s protislovji: gospodarska rast je bila sicer zdrava, vendar se je zaposlovanje upočasnilo, inflacija je ostala visoka, brezposelnost pa se je povečala. Tržni strateg Todd Horwitz iz Bubba Trading je opozoril na 'ogromen zlom borze', ki naj bi se zgodil leta 2026.

Gospodarstvo Združenih držav Amerike je pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa v prvem letu njegovega mandata zabeležilo mešane rezultate, ki jih zaznamujejo močna rast bruto domačega proizvoda in agresivna carinska politika. V tretjem četrtletju leta 2025 se je ameriško gospodarstvo okrepilo za 4,3 odstotka, kar predstavlja najhitrejšo rast v zadnjih dveh letih, predvsem na račun povečane domače in javne porabe. Hkrati so se povprečne carinske stopnje povzpele z 2,4 na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. Čeprav so ti ukrepi v zvezni proračun prinesli približno 200 milijard dolarjev dodatnih prihodkov, so hkrati povzročili nestabilnost v mednarodnih trgovinskih odnosih. Na področju farmacevtskega trga je prišlo do nepričakovanega znižanja cen zdravil za hujšanje, kar strokovnjaki pripisujejo povečani tržni konkurenci namesto birokratskim posegom. Podjetji Eli Lilly in Novo Nordisk sta po letih trditev o fiksnih stroških raziskav znižali cene svojih ključnih izdelkov, ko se je v panogi pojavil neposreden tržni pritisk. Kljub pozitivnim kazalnikom rasti in padanju inflacije pa se v leto 2026 ZDA podajajo z naraščajočo negotovostjo. Ameriška gospodinjstva ostajajo pesimistična glede prihodnosti, medtem ko se centralna banka Federal Reserve spopada z vprašanji o nadaljnjem zniževanju obrestnih mer v luči rahlega ohlajanja trga dela in rekordnega javnega dolga.

Prvo leto mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa so zaznamovali mešani gospodarski kazalniki, ki vključujejo robustno 4,3-odstotno gospodarsko rast v tretjem četrtletju leta 2025, hkrati pa tudi naraščajočo zaskrbljenost prebivalstva. Trumpova administracija je agresivno uveljavljala svojo filozofijo "Amerika na prvem mestu", kar se je odrazilo predvsem v drastičnem povišanju povprečnih carinskih stopenj z 2,4 na 16,8 odstotka. Čeprav so carine zvezni blagajni prinesle dodatnih 200 milijard dolarjev prihodkov, so hkrati destabilizirale mednarodne trgovinske odnose in povzročile pesimizem med ameriškimi potrošniki glede njihove finančne prihodnosti. Na področju farmacije se je trg odzval na pritiske konkurence, ko je podjetje Eli Lilly znižalo ceno zdravila za hujšanje Zepbound, čemur je kmalu sledil tekmec Novo Nordisk. Ta premik je ovrgel dolgoletne trditve industrije, da so visoke cene nujne za raziskave in razvoj. Kljub umirjanju inflacije v primerjavi z letom 2022 pa se ameriška gospodinjstva na začetku leta 2026 še vedno spopadajo z občutkom nestabilnosti. Ameriška centralna banka (Fed) je leto 2025 zaključila s tretjim zaporednim znižanjem obrestnih mer, medtem ko se brezposelnost postopno zvišuje, kar vzbuja vprašanja o morebitni bližajoči se recesiji. Dodatno negotovost vnaša pričakovana odločitev vrhovnega sodišča glede zakonitosti uvedenih carin.

Ameriško gospodarstvo vstopa v leto 2026 v znamenju znatne negotovosti, ki jo narekujejo odločitve o obrestnih merah Zveznih rezerv (Fed), pričakovana sodba vrhovnega sodišča glede carin predsednika Donalda Trumpa in potencialni poki balonov v sektorju umetne inteligence. Kljub znižanju inflacije z vrha v letu 2022 ameriška gospodinjstva ostajajo previdna, saj se stopnja brezposelnosti vztrajno, čeprav zmerno, zvišuje. Fed je konec leta 2025 že tretjič znižal ključno obrestno mero za četrt odstotne točke, kar je sprožilo ugibanja, ali se cikel sproščanja denarne politike zaključuje ali pa gre za pripravo na recesijo. Na kapitalskih trgih se vlagatelji spopadajo z vprašanjem vključevanja bitcoina v tradicionalne finančne sisteme. Ponudnik indeksov MSCI Inc. bo sredi januarja sprejel ključno odločitev o tem, ali bo iz svojih globalnih referenčnih indeksov izključil podjetja, ki držijo velike rezerve bitcoina kot primarno premoženje. Ta poteza bi lahko povzročila za več milijard dolarjev prisilnih prodaj delnic teh podjetij in določila nov precedens za to, kako Wall Street obravnava kriptovalute kot zakladniško sredstvo podjetij. Hkrati analitiki opozarjajo na morebitne popravke na borzah po treh letih rasti, še posebej, če se obeti za leto 2026 izkažejo za preveč optimistične.

Po uspešni aretaciji venezuelskega predsednika Madura so ZDA izrazile hvaležnost medijem za molk pred operacijo. Donald Trump še naprej poskuša prepričati energetska podjetja v ponovno vzpostavitev venezuelske naftne industrije. Hkrati pa analitiki opozarjajo, da bi lahko ameriški poseg v Venezueli spodbudil Kitajsko k podobnim akcijam proti Tajvanu, medtem ko bi nasilno dejanje lahko povzročilo razkol v Natu.

British Gas je ponudil do 2.000 funtov pomoči upokojencem za plačilo računov za energijo. Varčevalci so pred novembrskim proračunom vložili rekordnih 5,1 milijarde funtov v denarne ISA račune. Kancelarka Rachel Reeves se je znašla pod pritiskom zaradi načrtovanih sprememb davka na dediščino, ki bi lahko ogrozile na stotisoče delovnih mest v družinskih podjetjih. Milijoni upokojencev in varčevalcev so prejeli nepričakovane davčne obveznosti od HMRC zaradi zamrznjenih pragov in naraščajočih dohodkov. Kritiziran je bil sistem trojnega zaklepa za pokojnine, saj naj bi povečeval davčno breme za mlade.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil nov val kritik po odločitvi njegove administracije, da zamrzne vsa zvezna sredstva za otroško varstvo zveznim državam, dokler te ne dokažejo legitimne porabe. Ministrstvo za zdravje in socialne zadeve je to potezo utemeljilo s preiskavami domnevnih goljufij v vrtcih, vendar odločitev sovpada z iztekom davčnih olajšav za zdravstveno zavarovanje, kar bi lahko povzročilo drastično povišanje premij za milijone Američanov. Medtem ko se državljani spopadajo s krizo dostopnosti in visokimi življenjskimi stroški, je Trump osebno nadzoroval nakup dragega marmorja in oniksa za novo dvorano v Beli hiši, ki jo gradi na mestu nekdanjega vzhodnega krila. Sočasno se je predsednik zapletel v besedni spopad z novoizvoljenim županom New Yorka Zohranom Mamdanijem. Republikanski tabor je Mamdanijevo poudarjanje kolektivizma označil za komunizem, Trump pa je kljub začetni vljudnosti na družbenih omrežjih stopnjeval napade na mladega župana. Kritiki opozarjajo, da se Trumpova retorika o ustavljanju inflacije ne sklada z realnostjo, saj njegove tarife in ukinjanje socialnih prejemkov, kot so boni za hrano, dodatno obremenjujejo gospodinjstva. Poleg tega je Trump javno zasmehoval družino Kennedy neposredno po smrti Tatiane Schlossberg, kar je v javnosti sprožilo dodatno ogorčenje nad njegovim ravnanjem v času praznikov.

Gospodarski kazalniki v Združenih državah Amerike ob začetku leta 2026 kažejo na vse večjo razhajanje med odpornostjo trga in ohlajanjem proizvodnega sektorja. Indeks proizvodnih menedžerjev (PMI) agencije S&P Global je decembra padel na 51,8 točke, kar predstavlja najnižjo raven od julija lani in nakazuje na upočasnitev rasti v sektorju predelovalnih dejavnosti. Glavni razlogi za pesimizem so krčenje knjig naročil, prvič po letu dni, ter vztrajno zmanjševanje mednarodne prodaje, na kar so močno vplivale visoke carine Trumpove administracije. Kljub temu nekateri podatki, kot je Truflation, kažejo na hitrejšo dezinflacijo, saj se je stopnja inflacije 1. januarja spustila na 1,955 odstotka, kar je pod ciljno ravnjo Federal Reserve. Ameriški dolar je na deviznih trgih ostal razmeroma stabilen v primerjavi s švicarskim frankom, vendar je leto 2025 zaključil z več kot 12-odstotnim upadom. Vlagatelji so previdni zaradi negotovosti glede prihodnje trgovinske politike in pričakovanega odhoda predsednika Federal Reserve Jeroma Powella v maju. Medtem ko je ameriško gospodarstvo v tretjem četrtletju 2025 beležilo robustno 4,3-odstotno rast, so se povprečne carinske stopnje povzpele na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. To je sicer povečalo proračunske prihodke, a hkrati povzročilo naraščajočo zaskrbljenost med potrošniki in v predelovalni industriji glede prihodnjih stroškov poslovanja.

Analitiki in finančne institucije za leto 2026 napovedujejo umerjeno gospodarsko rast, pri čemer se verjetnost recesije v Združenih državah Amerike zdi majhna. Po ocenah Odbora za odprti trg zveznih rezerv (FOMC) naj bi se gospodarska rast v letu 2026 gibala med 2,1 in 2,5 odstotka. Čeprav bo rast zaposlovanja verjetno ostala počasna, bosta fiskalna politika in okrevanje po preteklih proračunskih blokadah vlade podpirala gospodarsko dejavnost. Strokovnjaki poudarjajo, da so tveganja za recesijo v veliki meri obvladana, razen v primeru nepredvidenih zunanjih dejavnikov, kot so nove pandemije ali ekstremni naravni pojavi. Globalna gospodarska podoba se je v zadnjih 45 letih korenito spremenila, saj so se moči prevesile od tradicionalnih zahodnih sil k novim rastočim trgom. Ta dolgoročni trend prehoda ekonomske moči dopolnjujejo trenutne napovedi, ki kažejo na stabilizacijo po obdobju visoke inflacije. Kljub optimizmu glede rasti BDP pa ostaja zaznaven razkorak med statističnimi kazalniki in dejanskim občutkom blaginje med prebivalstvom, kar bo ključni izziv za snovalce politik v prihodnjem letu.

Cena zlata je na svetovnih trgih presegla rekordnih 4.350 dolarjev za unčo, k čemur so prispevala pričakovanja o nadaljnjem zniževanju obrestnih mer ameriške centralne banke (Fed) in naraščajoče geopolitične napetosti. Vlagatelji so se k plemeniti kovini zatekli kot k varnemu zatočišču, medtem ko se ameriško gospodarstvo sooča z mešanimi signali. Čeprav je bila gospodarska rast v tretjem četrtletju leta 2025 robustna, podatki o proizvodnji v decembru kažejo na znatno upočasnitev, saj je indeks proizvodnih menedžerjev (PMI) padel na najnižjo raven v zadnjih mesecih. Krčenje novih naročil in pritiski zaradi visokih carin povzročajo pesimizem glede gospodarskih obetov za leto 2026. Administracija predsednika Donalda Trumpa se ob koncu prvega leta mandata sooča z izzivi, ki vključujejo visoko inflacijo in rekordno rast javnega dolga. Podatki platforme Truflation sicer nakazujejo na hitro upočasnjevanje inflacije pod dva odstotka, kar krepi upe na agresivnejše reze obrestnih mer v prihodnjem letu. Kljub temu trgovinske politike, zlasti visoke carine, ki so v povprečju narasle na 16,8 odstotka, povzročajo negotovost na trgih in vplivajo na slabljenje ameriškega dolarja v primerjavi s švicarskim frankom. Ameriški javni dolg je medtem dosegel zgodovinskih 38,5 bilijona dolarjev, kar v kombinaciji s političnimi pritiski na neodvisnost centralne banke vnaša dodatno nestabilnost v globalne finančne tokove.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal, da namerava vložiti tožbo proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu zaradi domnevne "hude nestrokovnosti". Trumpove kritike se tokrat ne nanašajo neposredno na denarno politiko, temveč na visoke stroške prenove stavb centralne banke, ki naj bi znašali 4,1 milijarde dolarjev. Predsednik je Powella označil za "popolnega bedaka" in trdil, da gre za najvišjo ceno gradnje v zgodovini, medtem ko je sam primerjalno izpostavil nižje stroške gradnje plesne dvorane v Beli hiši. Obenem se Trumpova administracija sooča s kritikami zaradi naraščajočih življenjskih stroškov, ki jih nekateri kandidati, kot je newyorški demokratični socialist Zohran Mamdani, izpostavljajo kot ključno vprašanje svoje kampanje. Kljub Trumpovim trditvam, da se je inflacija ustavila, poročila kažejo na nezadovoljstvo volivcev zaradi cen hrane in energije. Dodatno napetost vnaša odločitev administracije o zamrznitvi plačil za varstvo otrok vsem zveznim državam, kar utemeljujejo z bojem proti domnevnim goljufijam, medtem ko kritiki opozarjajo na tveganje za povečanje finančnih pritiskov na družine po izteku subvencij za zdravstveno zavarovanje.

Ameriški predsednik Donald Trump je na novinarski konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe zaradi hude nestrokovnosti proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump Powella obtožuje neracionalne porabe proračunskih sredstev, natančneje 4,1 milijarde dolarjev za prenovo stavb centralne banke, kar je označil za najdražjo gradnjo v zgodovini. Predsednik je Powella označil za popolnega norca in nesposobneža, hkrati pa poudaril, da bi sam podobna dela v Beli hiši opravil bistveno ceneje. Dogajanje stopnjuje napetosti med Belo hišo in centralno banko, saj Powellu mandat predsednika poteče maja, vendar bi lahko v odboru guvernerjev ostal še dve dodatni leti. Powell se o svojih namerah glede ostanka na položaju po izteku mandata še ni jasno izrazil, njegove odločitve pa vnašajo negotovost na Wall Street. Medtem ko Trump trdi, da so njegove gospodarske politike ustavile inflacijo, se del volilnega telesa še vedno spopada z visokimi življenjskimi stroški, kar kritiki pripisujejo tudi predsednikovim carinskim ukrepom in motnjam pri socialnih transferjih.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump mu očita »hudo nesposobnost« pri upravljanju stroškov prenove zgradb centralne banke, ki naj bi po njegovih navedbah dosegli 4,1 milijarde dolarjev. Predsednik je poudaril, da gre za najvišjo ceno gradnje v zgodovini, in Powella označil za »popolnega bedaka«, hkrati pa je izrazil obžalovanje, da ga je predhodnik Joe Biden ponovno imenoval na ta položaj. Obenem se Trumpova administracija sooča z upadanjem podpore med hispanskimi volivci, na kar sta v odprtem pismu opozorila vplivna podjetnika Sam Sanchez in Massey Villarreal. Opozorila sta, da bi lahko republikanska stranka leta 2026 utrpela hud poraz zaradi stroge migracijske politike, ki povzroča pomanjkanje delovne sile v ključnih industrijah. Poleg tega je Trump na družbenih omrežjih napadel igralca Georgea Clooneyja, ki je nedavno pridobil francosko državljanstvo, kar je v javnosti sprožilo nove polemike o predsednikovem slogu komuniciranja ob začetku novega leta.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar je znatno hitreje od prvotnih napovedi urada za odgovoren zvezni proračun. Glavni razlogi za tako strmo rast koreninijo v obsežni proračunski porabi iz obdobja pandemije, hkrati pa se država spopada z enormnimi stroški servisiranja dolga. Letna plačila obresti so namreč dosegla raven bilijona dolarjev, kar predstavlja trojno povečanje v primerjavi z letom 2020. Gospodarska slika pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa ostaja protislovna; medtem ko je borzni indeks S&P 500 v letu 2025 zabeležil skoraj 18-odstotno rast, se ameriški trg v primerjavi s svetovnim povprečjem odreže slabše. Trumpova politika carin, ki so se v povprečju zvišale z 2,4 na 16,8 odstotka, je sicer v zvezno blagajno prinesla dodatnih 200 milijard dolarjev prihodkov, vendar je hkrati povzročila visoko volatilnost na trgih in povečala inflacijska pričakovanja. Napovedi za leto 2026 kažejo na ohlajanje gospodarske rasti na 1,7 odstotka, medtem ko naj bi inflacija vztrajala pri treh odstotkih. Med prebivalstvom se kljub nekaterim pozitivnim kazalnikom, kot je bila 4,3-odstotna rast v tretjem četrtletju lanskega leta, stopnjuje zaskrbljenost glede prihodnjih življenjskih stroškov in stabilnosti finančnega sistema.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump je Powella označil za "popolnega norca" in mu očital "veliko nesposobnost", predvsem v povezavi z visokimi stroški prenove stavb centralne banke, ki naj bi narasli na 4,1 milijarde dolarjev. Predsednik je poudaril, da bi sam podobne projekte, kot je denimo dvorana v Beli hiši, izvedel bistveno ceneje, ter kritiziral Bidnovo odločitev za Powellovo ponovno imenovanje. Hkrati se Trumpova administracija spopada z upadom podpore med ključnimi volilnimi skupinami. Latinskoameriški poslovni voditelji so v uvodniku za Wall Street Journal opozorili, da stroga priseljenska politika in množični izgoni delovne sile škodujejo panogam, kot sta kmetijstvo in gradbeništvo, kar odvrača hispanske volivce. Gospodarski kazalniki prav tako kažejo na upočasnitev; poročilo Bloomberga navaja, da je ameriški borzni trg v primerjavi s preostalim svetom v lanskem letu zaostal, medtem ko inflacijska pričakovanja za leto 2026 ostajajo visoka. Kritike na račun predsednika je javno izrazil tudi igralec George Clooney, ki se je po prevzemu francoskega državljanstva odzval na Trumpove očitke o njegovi politični presoji.

Ameriški javni dolg je januarja 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar predstavlja kritično točko v fiskalni politiki Združenih držav Amerike. Do strmega povečanja zadolževanja je prišlo hitreje, kot so predvidevale neodvisne institucije, k čemur so znatno prispevali pretekli odhodki iz obdobja pandemije in trenutna gospodarska politika. Stroški servisiranja dolga so se v zadnjih šestih letih skoraj potrojili, saj letna plačila obresti zdaj dosegajo raven bilijona dolarjev, kar resno omejuje manevrski prostor zveznega proračuna. Gospodarstvo pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa kaže dvojno podobo. Čeprav so ZDA v letu 2025 zabeležile 4,3-odstotno gospodarsko rast v tretjem četrtletju in so se delniški trgi kljub nestanovitnosti okrepili, se prebivalstvo spopada z naraščajočo negotovostjo. Njegova politika visokih carin, ki so se z povprečnih 2,4 odstotka povzpele na 16,8 odstotka, je sicer prinesla dodatnih 200 milijard dolarjev proračunskih prihodkov, a hkrati povzročila visoko inflacijo in destabilizacijo mednarodnih trgovinskih odnosov. Analitiki opozarjajo, da je ameriška gospodarska prednost v primerjavi s preostalim svetom začela kopneti, saj so napovedi rasti za leto 2026 znižane na 1,7 odstotka.

Donald Trump je napovedal, da bo verjetno tožil predsednika Federal Reserve Jeromea Powlla zaradi prenov dveh zgradb. Medtem je Trump zanikal, da bi ZDA imele težave z dostopnostjo stanovanj, kar je v nasprotju s splošnim mnenjem Američanov. Poleg tega je bil Trump kritičen do Caroline Kennedy, in sicer kmalu po smrti njene hčerke Tatiane.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na novinarski konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu zaradi domnevne "velike nesposobnosti". Trumpove kritike se ne nanašajo neposredno na denarno politiko, temveč na stroške prenove dveh stavb centralne banke, ki naj bi po predsednikovih navedbah dosegli rekordnih 4,1 milijarde dolarjev. Trump je Powella označil za "popolnega norca" in primerjal stroške gradnje z nižjimi zneski, ki jih sam namenja za prenovo dvorane v Beli hiši. Hkrati se ameriška administracija sooča z naraščajočim nezadovoljstvom ključnih volilnih skupin. Hispanski poslovni voditelji so v mnenjskem prispevku za Wall Street Journal opozorili, da Trumpova ostra priseljenska politika, vključno z množičnimi deportacijami, povzroča pomanjkanje delovne sile v kmetijstvu in gradbeništvu. Javnomnenjske raziskave kažejo, da 61 odstotkov latinoameriških volivcev za trenutne gospodarske težave in padec življenjskega standarda krivi predsednikovo politiko. Dodatne napetosti povzroča tudi zamrznitev zveznih sredstev za varstvo otrok po vseh zveznih državah, kar administracija utemeljuje s preprečevanjem domnevnih goljufij. Medtem ko se predsednik sooča s kritikami zaradi neuspešnega reševanja krize dostopnosti, je v javnosti odjeknil tudi njegov spor z igralcem Georgem Clooneyjem, ki je po pridobitvi francoskega državljanstva postal tarča predsednikovih napadov na družbenih omrežjih. Gospodarski kazalniki medtem kažejo na upočasnitev rasti, saj so se pričakovanja glede inflacije za leto 2026 povzpela na tri odstotke.

Donald Trump je napovedal, da bo verjetno tožil predsednika Federal Reserve Jeromea Powlla zaradi prenov dveh zgradb. Medtem ko je večina Američanov praznovala praznike, je Trump na Truth Social objavil odziv na smrt vnukinje Caroline Kennedy, Tatiane Schlossberg.

Ameriški javni dolg je januarja 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar močno presega prejšnje napovedi proračunskega urada. Glavni razlogi za strmo rast dolga so obsežna državna poraba v obdobju pandemije, hkrati pa se stroški servisiranja dolga približujejo bilijonu dolarjev letno. Čeprav je ameriško gospodarstvo v letu 2025 beležilo 4,3-odstotno rast, se v letu 2026 obetajo izzivi zaradi upočasnitve rasti in vztrajne inflacije, ki naj bi po ocenah OECD znašala okoli 3 odstotke. Eno leto po začetku mandata predsednika Donalda Trumpa so mnenja o uspešnosti njegove gospodarske politike deljena. Čeprav so se prihodki od carin v letu 2025 povečali za približno 200 milijard dolarjev, so agresivni uvozni ukrepi povzročili nestabilnost na finančnih trgih in sprožili bojazni pred trgovinskimi vojnami. Indeks S&P 500 je v letu 2025 sicer zrasel za 18 odstotkov, vendar je ameriški kapitalski trg začel zaostajati za svetovnim povprečjem, kar analitiki pripisujejo negotovosti glede prihodnje trgovinske politike in pritiskom na zvezne rezerve.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe zaradi "hude nestrokovnosti" proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump mu očita domnevno potratnost pri 4,1 milijarde dolarjev vredni prenovi zgradb centralne banke, kar je označil za najdražjo gradnjo v zgodovini. Obenem je predsednik ponovil svoje nezadovoljstvo s Powellovim delom in namignil, da ga v prihodnje morda ne bo ponovno imenoval na položaj. Napetosti med Belo hišo in centralno banko se stopnjujejo v času, ko se Trumpova administracija spopada s padajočo podporo med ključnimi volilnimi bazami. Poročilo v Wall Street Journalu opozarja na vse večje nezadovoljstvo latinskoameriških poslovnih voditeljev zaradi stroge migracijske politike, ki naj bi povzročala pomanjkanje delovne sile v ključnih panogah. Hkrati so gospodarski kazalniki, kljub Trumpovim trditvam o "zlati dobi", pokazali na upočasnitev rasti in povečana inflacijska pričakovanja, kar dodatno krepi pritiske na neodvisnost Feda.

Donald Trump je napovedal, da bo verjetno tožil predsednika Federal Reserve Jeromea Powlla zaradi prenov dveh zgradb. Prav tako je bil kritičen do odziva na krizo dostopnosti, češ da zanika izkušnje Američanov. Medtem ko je večina Američanov praznovala praznike, je Trump na Truth Socialu objavljal novice o smrti vnukinje Caroline Kennedy, Tatiane Schlossberg.

Ameriški predsednik Donald Trump je na novinarski konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe zaradi »hude nesposobnosti« proti predsedniku Federal Reserve (Fed) Jeromu Powellu. Trump kot glavni razlog navaja astronomsko visoke stroške prenove dveh zgradb centralne banke, ki naj bi dosegli 4,1 milijarde dolarjev. Predsednik je stroške označil za najvišje v zgodovini gradbeništva in jih primerjal z domnevno cenejšo gradnjo plesne dvorane v Beli hiši. Kljub stopnjevanju pritiskov Powell ostaja na položaju, saj mu mandat poteče šele maja, pri čemer še ni razkril svojih načrtov glede preostalega mandata v odboru guvernerjev. Obenem se Trumpova administracija sooča z upadom podpore med latinoameriškimi volivci, ki so bili ključni za njegovo izvolitev. Podjetniški voditelji so v časniku Wall Street Journal opozorili, da stroga priseljenska politika in masovne deportacije škodujejo kmetijstvu in gradbeništvu. Javnomnenjske raziskave kažejo, da 61 odstotkov hispanskih volivcev za slabšanje svojega položaja krivi Trumpovo ekonomsko politiko. Na zunanjepolitičnem in kulturnem področju je odmevala tudi selitev igralca Georgea Clooneyja v Francijo, kar je Trump izkoristil za oster napad na igralčevo politično presojo in kritiko francoske priseljenske politike.

Trumpova administracija se je znašla pod plazom kritik zaradi zamrznitve sredstev za otroško varstvo in domnevnega uničevanja protikorupcijskih zakonov iz obdobja po aferi Watergate. Medtem je newyorški župan Zohran Mamdani povzročil ogorčenje konservativcev s svojimi načrti za mesto. Analitiki so opozorili, da bi se lahko Trumpova investicija v umetno inteligenco leta 2026 obrnila proti njemu. CNN je poročal, da je Trump osebno izbiral marmor za novo dvorano v Beli hiši, zgrajeno namesto vzhodnega krila. Vrhovno sodišče razpravlja o obsegu Trumpove moči nad neodvisnimi agencijami.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar močno presega prejšnje napovedi finančnih strokovnjakov. Glavni razlogi za tako strmo rast so dolgotrajne posledice proračunske porabe iz časa pandemije in naraščajoči stroški servisiranja dolga. Letna plačila obresti zdaj dosegajo skoraj bilijon dolarjev, kar predstavlja trikratno povečanje v primerjavi z letom 2020 in močno obremenjuje zvezni proračun. Prvo leto mandata predsednika Donalda Trumpa je prineslo mešane gospodarske rezultate, ki so sprožili precejšnjo negotovost na trgih. Čeprav je ameriško gospodarstvo v tretjem četrtletju 2025 beležilo 4,3-odstotno rast, so napovedi za prihodnji leti manj spodbudne. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) napoveduje upočasnitev rasti na 1,7 odstotka do leta 2026, medtem ko se pričakovana inflacija zvišuje proti 3 odstotkom. Trumpova politika visokih carin, ki so se v povprečju povzpele z 2,4 na 16,8 odstotka, je sicer prinesla približno 200 milijard dolarjev dodatnih proračunskih prihodkov, vendar je hkrati povzročila nestanovitnost na borzah in ohladila zaupanje potrošnikov.

Združene države Amerike so v januarju 2026 dosegle nov mejnik v zadolževanju, saj je javni dolg narasel na rekordnih 38,5 bilijona dolarjev. Ta znesek je bistveno presegel pretekla pričakovanja Odbora za odgovoren zvezni proračun, ki je takšno raven dolga napovedoval šele za leto 2030. Glavni razlogi za pospešeno zadolževanje segajo v obdobje pandemije, ko je država z obsežnimi finančnimi injekcijami podpirala gospodarstvo, trend pa se je nadaljeval pod administracijo predsednika Donalda Trumpa. Gospodarska slika ZDA v začetku leta 2026 ostaja mešana. Čeprav je gospodarstvo v tretjem četrtletju leta 2025 beležilo 4,3-odstotno rast, se vlagatelji in državljani spopadajo z naraščajočimi stroški. Letna plačila obresti na dolg so namreč dosegla bilijon dolarjev, kar predstavlja ogromno obremenitev za proračun. Hkrati so se povprečne carinske stopnje pod Trumpovo politiko »Amerika na prvem mestu« zvišale z 2,4 na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. Čeprav so carine v proračun prinesle dodatnih 200 milijard dolarjev, so hkrati povzročile nestabilnost v mednarodni trgovini in prispevale k povišanju inflacijskih pričakovanj. Kljub rekordnim vrednostim borznega indeksa S&P 500 v letu 2025 analitiki opozarjajo na ohlajanje rasti. Napovedi OECD kažejo, da se bo gospodarska rast v ZDA leta 2026 upočasnila na 1,7 odstotka, medtem ko naj bi inflacija vztrajala pri 3 odstotkih. Med državljani se širi pesimizem glede prihodnosti, saj se kljub visokim borznim dobičkom soočajo z višjimi cenami življenjskih potrebščin in negotovostjo zaradi trgovinskih sporov s Kitajsko in drugimi partnericami.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe zaradi hude nestrokovnosti proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump Powellu očita domnevno potratnost pri 4,1 milijarde dolarjev vredni prenovi stavb centralne banke, kar je označil za najdražjo gradnjo v zgodovini. Ob tem je predsednik ponovno poudaril domnevno rekordne gospodarske kazalnike svoje administracije, čeprav analize indeksa MSCI USA kažejo, da ameriški delniški trg v letu 2025 zaostaja za svetovnim povprečjem. Istočasno se Trump sooča z močnim nasprotovanjem latinskoameriških poslovnih voditeljev, ki opozarjajo na uničujoče posledice množičnih deportacij za ameriško gospodarstvo, zlasti v kmetijstvu in gradbeništvu. Podpora republikanski stranki med latinskoameriškimi volivci vztrajno upada, saj 61 odstotkov vprašanih za svoje slabše ekonomsko stanje krivi predsednikovo politiko. Napetosti so se stopnjevale tudi na osebni ravni, saj je Trump napadel igralca Georga Clooneyja zaradi njegove pridobitve francoskega državljanstva, medtem ko se v javnosti krepijo vprašanja o predsednikovem zdravstvenem stanju in pogostih obiskih igrišč za golf, ki so davkoplačevalce v letu 2025 stali več kot 110 milijonov dolarjev.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe proti predsedniku Federalnih rezerv Jeromu Powellu zaradi domnevne »velike nestrokovnosti«. Trump je Powella kritiziral zaradi visokih stroškov prenove stavb centralne banke, ki naj bi po njegovih besedah dosegli štiri milijarde dolarjev, kar je označil za najdražjo gradnjo v zgodovini. Ob tem je ponovil svoje nezadovoljstvo s Powellovim vodenjem institucije in poudaril gospodarske uspehe svoje administracije. Hkrati je 79-letni predsednik v nizu intervjujev in objav odločno branil svojo telesno in kognitivno pripravljenost. Razkril je, da je oktobra opravil računalniško tomografijo (CT), in ne magnetne resonance (MRI), kot se je sprva ugibalo. Trump je prav tako priznal, da jemlje povečan odmerek aspirina za redčenje krvi, kar je storil na lastno pobudo, ter potrdil, da je ponovno opravil kognitivni test MOCA. Medtem ko sam trdi, da je v »popolnem zdravju«, zdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da pogosto opravljanje tovrstnih testov lahko nakazuje na zaskrbljenost zdravnikov glede morebitnega upada kognitivnih sposobnosti. Napetosti so se razširile tudi na področje kulture in zabave, saj je Trump na družbenih omrežjih napadel igralca Georgea Clooneyja. Razlog za spor je Clooneyjeva odločitev, da pridobi francosko državljanstvo, kar je Trump označil za posledico napačnih političnih napovedi. Clooney mu je v izjavi za javnost odgovoril, s čimer se nadaljujejo odkriti spori med Belo hišo in vidnimi predstavniki Hollywooda.

Donald Trump je razkril, da je povečal odmerek aspirina, da bi imel "lepo, redko kri", kar je storil na lastno pobudo. Njegov zdravnik Sean Barbarella je v intervjuju za Wall Street Journal potrdil dobro zdravje predsednika. CNN je poročal o vprašanjih, ki so se pojavila ob Trumpovih razkritjih o aspirinu, CT-preiskavah in spanju, pri čemer so nasprotniki poskušali najti negativne informacije o njegovem zdravju.

Ameriški javni dolg je januarja 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar predstavlja kritično točko v fiskalni politiki Združenih držav Amerike. Do strme rasti prihaja v času, ko letni stroški za obresti na dolg dosegajo bilijon dolarjev, kar resno omejuje zvezni proračun. Trenutna raven dolga je močno presegla prejšnje napovedi Odbora za odgovoren zvezni proračun, ki je takšne številke pričakoval šele okoli leta 2030. Glavni razlogi za tolikšno zadolženost so dolgotrajne posledice proračunske porabe iz časa pandemije in fiskalne politike administracije predsednika Donalda Trumpa. Gospodarstvo ZDA pod Trumpovo administracijo v prvem letu beleži mešane rezultate. Čeprav je rast v tretjem četrtletju leta 2025 znašala 4,3 odstotka, kar je preseglo pričakovanja skupine G7, se vlagatelji in prebivalstvo spopadajo z visoko negotovostjo. Uvedba obsežnih carin, ki so se z povprečnih 2,4 odstotka povzpele na 16,8 odstotka, je sicer prinesla okoli 200 milijard dolarjev dodatnih proračunskih prihodkov, a hkrati povzročila zgodovinska nihanja na borzah. Indeks S&P 500 je aprila 2025 doživel največji enodnevni padec po letu 2020, inflacijska pričakovanja za leto 2026 pa so se zvišala na 3 odstotke. Kritične analize opozarjajo, da so se obljube o "zlati dobi" izkazale za manj bleščeče, saj ameriški borzni trg kljub rasti zaostaja za svetovnim povprečjem. OECD napoveduje upočasnitev rasti na 1,7 odstotka v letu 2026, medtem ko se javna zaskrbljenost glede prihodnosti povečuje. Poleg trgovinskih sporov s Kitajsko in drugimi zaveznicami se Trumpova administracija spopada tudi z napetostmi v odnosu do Federal Reserve, kar dodatno vpliva na stabilnost dolarja in obvezniških trgov.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal možnost vložitve tožbe zaradi »hude nesposobnosti« proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump Powella obtožuje negospodarnega ravnanja pri prenovi zgradb centralne banke, ki naj bi stala več kot štiri milijarde dolarjev, kar predsednik označuje za najdražjo gradnjo v zgodovini. Ob tem je Trump ponovno izpostavil svoje gradbene dosežke v Beli hiši in kritiziral Powella kot »popolnega bedaka«, ki ga je ponovno imenoval Joe Biden. Na novoletni zabavi v Mar-a-Lagu je Trump za 2,75 milijona dolarjev na dražbi prodal portret Jezusa Kristusa, pri čemer je obljubil, da ga bo osebno podpisal. Dogodek so zaznamovali tudi njegovi komentarji o vrnitvi k plastičnim slamicam in ponovni napadi na zvezdnika Georgea Clooneyja, ki je nedavno pridobil francosko državljanstvo. Kljub predsednikovemu hvalisanju o »vročem« gospodarstvu, finančni kazalniki MSCI USA kažejo na zaostajanje ameriškega trga za svetovnim povprečjem, javnomnenjske ankete pa potrjujejo strm padec podpore med srednjim razredom in hispanskimi volivci pred prihajajočimi vmesnimi volitvami.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal možnost vložitve tožbe zaradi »hude nesposobnosti« proti predsedniku Federalnih rezerv Jeromu Powellu, pri čemer mu očita previsoke stroške prenove stavb centralne banke. Trump trdi, da prenova dveh manjših objektov stane več kot štiri milijarde dolarjev, kar je označil za najdražjo gradnjo v zgodovini. Ob tem je izpostavil lastne gradbene projekte v Beli hiši, ki naj bi bili bistveno cenejši. Napetosti med Belo hišo in centralno banko se stopnjujejo v času, ko Trumpova administracija trdi, da vodi najuspešnejše gospodarstvo na svetu. Hkrati se predsednik ob začetku leta 2026 sooča z resnim upadom priljubljenosti med ključnimi volilnimi skupinami. Po podatkih zadnjih javnomnenjskih raziskav njegova podpora med srednjim razredom in latinskoameriškimi volivci vztrajno pada, kar povzroča nemir znotraj Republikanske stranke pred vmesnimi volitvami. Gospodarski analitiki opozarjajo, da ameriški delniški trg kljub rasti zaostaja za svetovnim povprečjem, inflacijski pritiski in stroški bivanja pa ostajajo glavna skrb volivcev. Trump te navedbe zavrača kot prirejene in vztraja pri uspešnosti svojih politik, medtem ko kritiki opozarjajo na njegovo pogosto odsotnost zaradi igranja golfa in vprašanja glede njegovega zdravstvenega stanja.

Združene države Amerike so v začetku leta 2026 zabeležile zgodovinski mejnik, ko je javni dolg presegel 38,5 bilijona dolarjev, kar je znatno prej, kot so predvidevale strokovne institucije. K rasti dolga so prispevali visoki stroški obresti, ki zdaj dosegajo skoraj bilijon dolarjev letno, ter posledice obsežne proračunske porabe iz obdobja pandemije. Gospodarska slika pod upravo predsednika Donalda Trumpa ostaja mešana; kljub 4,3-odstotni rasti v tretjem četrtletju leta 2025 se država sooča z inflacijskimi pritiski, ki so se povzpeli na 2,7 odstotka, z napovedjo nadaljnje rasti na 3 odstotke v letu 2026. Trumpova politika carin, ki so se v povprečju dvignile z 2,4 na 16,8 odstotka, je povzročila precejšnja nihanja na finančnih trgih. Čeprav so ti ukrepi v letu 2025 v proračun prinesli dodatnih 200 milijard dolarjev prihodkov, so hkrati povzročili negotovost pri vlagateljih in začasne padce borznih indeksov. Medtem ko so ameriški delniški trgi v letu 2025 zabeležili 18-odstotno rast, analitiki opozarjajo na zaostajanje za svetovnim povprečjem in upadanje gospodarskega premija ZDA. Razpoloženje javnosti postaja vse bolj pesimistično, saj se pričakuje upočasnitev rasti na 1,7 odstotka v prihodnjem letu, k čemur prispevajo tudi napetosti med Belo hišo in Federal Reserve glede denarne politike.

Združene države Amerike so v januarju 2026 dosegle nov zgodovinski mejnik, ko je državni dolg presegel 38,5 bilijona dolarjev. Ta porast, ki je bil predviden šele za leto 2030, je posledica obsežne zvezne porabe iz obdobja pandemije in agresivne fiskalne politike administracije predsednika Donalda Trumpa. Letni stroški za obresti na dolg so se v zadnjih šestih letih skoraj potrojili in sedaj dosegajo raven bilijona dolarjev, kar predstavlja ogromno breme za zvezni proračun. Gospodarska slika pod vodstvom predsednika Trumpa ostaja protislovna. Čeprav je bila v tretjem četrtletju 2025 zabeležena 4,3-odstotna rast BDP, analitiki opozarjajo na povečano nestabilnost. Povprečne carinske stopnje so se z 2,4 % povzpele na 16,8 %, kar je najvišja raven po letu 1935. To je sicer prineslo 200 milijard dolarjev dodatnih proračunskih prihodkov, vendar je hkrati povzročilo visoko inflacijo, ki se v letu 2026 približuje 3 %. Medtem ko so borzni indeksi konec leta 2025 dosegali rekorde, je ameriški delniški trg v primerjavi s svetovnim povprečjem zaostal, vlagatelji pa se spopadajo z vse večjo negotovostjo glede prihodnje rasti.

Združene države Amerike so v januarju 2026 dosegle nov zgodovinski mejnik, ko je javni dolg narasel na 38,5 bilijona dolarjev. Ta znesek je bil po prvotnih projekcijah Odbora za odgovoren zvezni proračun pričakovan šele okoli leta 2030, vendar je bila rast pospešena zaradi obsežne porabe v času pandemije in kasnejših fiskalnih politik. Posebno zaskrbljujoč podatek predstavlja letni strošek obresti za servisiranje dolga, ki se približuje bilijonu dolarjev, kar je skoraj trikrat več kot leta 2020. Gospodarstvo pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa kaže protislovno podobo. Čeprav je bila v tretjem četrtletju 2025 zabeležena 4,3-odstotna rast BDP, se potrošniki spopadajo z višjimi cenami in pesimizmom glede prihodnosti. Trumpova trgovinska politika, ki je povprečne carinske stopnje dvignila z 2,4 na 16,8 odstotka, je sicer v letu 2025 v proračun prinesla dodatnih 200 milijard dolarjev, vendar je hkrati povzročila visoko nestanovitnost na borznih trgih in destabilizirala odnose z mednarodnimi zavezniki. Analize kažejo na ohlajanje ameriškega gospodarstva v primerjavi s preostalim svetom. Medtem ko so svetovni borzni indeksi beležili visoko rast, je ameriški indeks MSCI USA zaostal za svetovnim povprečjem. Napovedi OECD za leto 2026 predvidevajo upočasnitev rasti na 1,7 odstotka in povišano inflacijo pri treh odstotkih, kar povečuje pritisk na administracijo, ki se je v preteklosti že spopadala z napetostmi v odnosu do centralne banke Federal Reserve.

Newyorški župan Mamdani je obljubil izvajanje demokratičnega socialističnega programa, ostro kritiziral predsednika Trumpa zaradi padanja podpore zaradi gospodarskih težav. Jerome Powell razmišlja o nadaljnjem delovanju v upravnem odboru Federal Reserve tudi po koncu mandata predsednika. Trump je bil kritiziran zaradi ignoriranja krize dostopnosti in neprimernih objav na družbenih omrežjih po smrti Tatijane Schlossberg.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe zaradi »hude nesposobnosti« proti predsedniku Federalnih rezerv Jeromu Powellu. Trump Powella obtožuje negospodarnega upravljanja s proračunskimi sredstvi, predvsem v povezavi s štiri milijarde dolarjev vredno prenovo stavb centralne banke, ki jo je označil za najdražjo gradnjo v zgodovini. Medtem ko predsednik poudarja gospodarske uspehe in rast BDP, analitiki opozarjajo, da ameriški delniški trg v primerjavi s svetovnim zaostaja, kar pripisujejo politični nestabilnosti in nepredvidljivim carinskim ukrepom. Administracija se obenem spopada z naraščajočim nezadovoljstvom ključnih volilnih skupin. Predstavniki latinskoameriških poslovnih voditeljev so v odprtem pismu opozorili, da množični izgoni delovne sile uničujejo panoge, kot so kmetijstvo, gradbeništvo in gostinstvo. Raziskave javnega mnenja kažejo na strm padec podpore med srednjim razredom, kjer se je odobravanje predsednikovega dela od oktobra znižalo za 17 odstotnih točk. Kritike letijo tudi na predsednikovo osebno porabo časa, saj podatki razkrivajo, da je v letu 2025 golf igral kar 88-krat, kar je davkoplačevalce stalo več kot 110 milijonov dolarjev. Trump je vse negativne ankete označil za prirejene in vztraja, da so Združene države Amerike v svojem najuspešnejšem obdobju.

Donald Trump je v nedavnem intervjuju razkril, da je povečal odmerek aspirina, da bi si zagotovil »lepo, redko kri«, kar je odločitev, ki jo je sprejel sam. Zdravniki v Beli hiši so njegovo zdravstveno stanje ocenili kot popolno. Objavljeni so bili tudi pomisleki glede CT preiskav in spanja.

Donald Trump je v nedavnem intervjuju razkril, da je povečal odmerek aspirina, da bi si zagotovil "lepo, tanko kri", kljub nasvetom zdravnikov. Prav tako so se pojavila vprašanja glede njegovega zdravja po razkritju CT pregledov in spalnih navad. CNN je poročal, da so se pojavili dvomi glede njegovega zdravja, medtem ko je CNN poskušal najti nove negativne informacije o Trumpovem zdravju iz intervjuja za Wall Street Journal, vendar ni bil uspešen. Trumpov zdravnik, dr. Sean Barbarella, je za Journal povedal, da je predsednikovo zdravje dobro.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe zaradi domnevne hude nestrokovnosti proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump Powllu očita neracionalno porabo sredstev pri obnovi stavb centralne banke, ki naj bi dosegla rekordnih 4,1 milijarde dolarjev. Predsednik je Powlla označil za popolnega norca in poudaril, da bi morali stroški gradnje biti znatno nižji, hkrati pa je izpostavil lastne gradbene projekte v Beli hiši kot primer učinkovitosti. Dogajanje v začetku leta 2026 zaznamujejo tudi resni pritiski na Trumpovo administracijo zaradi upadanja javnomnenjske podpore med srednjim razredom in latinskoameriškimi volivci. Medtem ko Trump gospodarstvo opisuje kot najmočnejše v zgodovini, borzni indeksi in gospodarske napovedi OECD kažejo na upočasnitev rasti in naraščajočo inflacijo. Poleg kritik na račun gospodarske politike se predsednik sooča z očitki glede svojega zdravstvenega stanja in pogostih obiskov igrišč za golf, ki so davkoplačevalce v letu 2025 stali več kot 110 milijonov dolarjev. Napetosti so se stopnjevale tudi na področju kulture, potem ko je igralec George Clooney zaradi nestrinjanja s Trumpovo politiko prevzel francosko državljanstvo, kar je sprožilo oster odziv bele hiše na družbenih omrežjih.

Politični akcijski odbor MAGA Inc., ki je tesno povezan z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, je vstopil v leto 2026 z rekordnimi 300 milijoni dolarjev razpoložljivih sredstev. Po uradnih poročilih je skupina samo v drugi polovici leta 2025 zbrala več kot 102 milijona dolarjev, pri čemer je skoraj polovica teh sredstev prišla iz treh ključnih virov. Ta finančni arzenal bo namenjen prihajajočim vmesnim volitvam v kongres, ki bodo ključne za politično prihodnost Trumpove administracije. Zbrana sredstva bodo predsedniku Trumpu omogočila utrditev moči v času, ko njegova administracija vstopa v drugo leto mandata in stopnjuje prizadevanja za uresničitev ciljev iz sporne pobude Project 2025. Finančna moč odbora MAGA Inc. predstavlja pomembno prednost pri podpori kandidatom Republikanske stranke, ki bodo zagovarjali predsednikovo agendo glede korenitega preoblikovanja zvezne vlade in omejevanja neodvisnosti institucij, kot je centralna banka Federal Reserve. Visok znesek na računu odraža močno podporo donorjev kljub gospodarskim negotovostim in naraščajočim kritikam na račun predsednikove konservativne politike.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal možnost vložitve tožbe zaradi »hude nesposobnosti« proti predsedniku Federalnih rezerv Jeromu Powellu, kar utemeljuje z domnevno previsokimi stroški obnove stavb centralne banke. Na novinarski konferenci v Mar-a-Lagu je Powellovo delovanje označil za potratno, pri čemer je stroške obnove v višini štirih milijard dolarjev primerjal z lastnimi gradbenimi projekti v Beli hiši, kjer gradi novo plesno dvorano. Trumpova fiksacija na gradnjo in luksuzne materiale, vključno z osebnim nakupovanjem marmorja in oniksa, ostaja osrednji del njegovega javnega delovanja, čeprav kritiki opozarjajo na visoke stroške, ki bremenijo davkoplačevalce. Ob začetku leta 2026 se Trump spopada z upadajočo podporo med ključnimi demografskimi skupinami, predvsem v srednjem razredu in med latinskoameriškimi volivci, ki so kritični do njegove imigracijske in ekonomske politike. Kljub političnim pritiskom in vprašanjem o njegovem zdravstvenem stanju, ki so se pojavila po poročanju medijev o fizičnem pešanju, predsednik ohranja svoj značilen slog. To je ponazoril na novoletni zabavi v Mar-a-Lagu, kjer je za 2,75 milijona dolarjev na dražbi prodal portret Jezusa Kristusa in obljubil osebni podpis kupcu. Medtem ko predsednik poudarja gospodarsko uspešnost, borzni indeksi kažejo, da so ameriški trgi v letu 2025 zaostajali za svetovnim povprečjem, kar analitiki pripisujejo politični nestabilnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe zaradi "hude nesposobnosti" proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump mu očita neracionalno visoke stroške prenove zgradb Feda, ki naj bi dosegli štiri milijarde dolarjev, kar predsednik označuje za najdražjo gradnjo v zgodovini. Ob tem je Trump ponovno zatrdil, da je v odlični formi, in navedel, da je že tretjič zapored brez napak opravil kognitivni test, čeprav so se v javnosti pojavila nasprotujoča si poročila o njegovem zdravju. Wall Street Journal je namreč objavil obsežno analizo, ki na podlagi pričevanj insajderjev iz Bele hiše opisuje predsednikovo vidno upadanje energije in pogosto dremež na javnih dogodkih. Poročilo razkriva, da osebje prilagaja njegov urnik in ga spodbuja k budnosti med televizijskimi prenosi. Trump se je na te navedbe odzval z napadi na medije in filmskega igralca Georga Clooneyja, ki se je po pridobitvi francoskega državljanstva zapletel v besedni spopad s predsednikom. Poleg notranjepolitičnih trenj Trump vstopa v leto 2026 z grožnjami Iranu in soočanjem z upadajočo podporo med srednjim razredom pred vmesnimi volitvami.